Učite se lahko nemščino, angleščino, francoščino, italijanščino, španščino in ruščino. Ob zaključenem učenju lahko po vsaki stopnji v tabeli spodaj pridobite ustrezen certifikat.

Uporabljamo sodobne oblike in metode učenja. Učite se lahko v klasični obliki (predavalnica) ali na daljavo (od doma kot e-učenje).

Izberete lahko učenje v skupini ali individualno na sedežu šole, lahko pa izvajamo učenje jezika tudi v vašem podjetju. Za več informacij nas pokličite ali pišite preko e-pošte.

POZOR! DODATNI POPUSTI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE!

Jezikovni tečaji po evropskih standardih

v EURO ŠOLI Ljubljana

* Common European Framework of Reference for Languages, Council of Europe

Slušno razumevanje

A 1: Pri počasnem in razločnem govoru govorec razume posamezne pogosto rabljene besede in najosnovnejše besedne zveze, ki se nanašajo nanj, na njegovo družino in neposredno življenjsko okolje.

A 2: Govorec razume besedne zveze in pogosto besedišče, ki se nanaša na najbolj temeljne reči (npr. najosnovnejši osebni in družinski podatki, nakupovanje, neposredno življenjsko okolje, zaposlitev). Sposoben/sposobna je ujeti glavno misel kratkih, jasno oblikovanih sporočil in obvestil.

B 1: Pri razločnem govorjenju v standardnem jeziku govorec razume glavne točke, kadar gre za znane reči, s katerimi se redno srečuje na delu, v prostem času itd. Če je govor razmeroma počasen in razločen, razume tudi glavne misli mnogih radijskih in televizijskih oddaj, ki se ukvarjajo s sodobnimi problemi in temami, ki govorca osebno ali poklicno zanimajo.

B 2: Govorec razume daljše govorjenje in predavanja in je sposoben/sposobna slediti celo bolj zahtevnim pogovorom če je tema dovolj splošna. Razume večino televizijskih poročil in oddaj o aktualnih zadevah ter večino filmov v standardnem jeziku.

C 1: Govorec razume daljše govorjenje, četudi ni natančno razčlenjeno in razmerja niso izražena jasno, temveč so samo nakazana. Brez posebnega napora razume televizijske oddaje in filme.

C 2: Govorec nima težav pri razumevanju jezika, govorjenega v živo ali posredovanega preko medijev, četudi je tempo govorjenja hiter. Potrebuje zgolj nekaj časa, da se navadi na narečje.

Bralno razumevanje

A 1: Govorec razume posamezna pogosto rabljena poimenovanja, besede in preproste povedi, npr. na obvestilih, plakatih in v katalogih.

A 2: Govorec je sposoben brati zelo kratka, preprosta, vsakdanja besedila, kot so reklame, prospekti, jedilniki in urniki. Poiskati zna natančno določen, predvidljiv podatek. Razume kratka in preprosta osebna pisma.

B 1: Govorec razume besedila, katerih jezik je pretežno vsakdanji ali povezan z njegovim delom. Razume opise dogodkov, občutij in želja, tudi v osebnih pismih.

B 2: Govorec razume članke in poročila, v katerih pisci zastopajo določena stališča, mnenja, poglede. C 1: Govorec razume dolga zahtevna besedila z veliko podatki, tudi literarna besedila ter zaznava slogovno različnost. Razume strokovne članke in daljša tehnična navodila, četudi se ne nanašajo na njegovo strokovno področje.

C 2: Govorec z lahkoto bere vse vrste zapisanih besedil, tudi ko gre za abstraktna, po jeziku in zgradbi zahtevna besedila, npr. priročnike, strokovne članke in literarna dela.

Govorno sporazumevanje

A 1: Govorec se lahko preprosto pogovarja, če je sogovornik pripravljen svoje izjave ponoviti počasneje ali jih pojasniti in če mu je pripravljen pomagati pri izražanju misli. Zna postavljati in odgovarjati na preprosta vprašanja, ki se nanašajo na trenutne potrebe ali splošne teme.

A 2: Govorec se je sposoben sporazumevati v preprostih situacijah, kadar gre za neposredno izmenjavo informacij o splošnih vsakodnevnih stvareh. Znajde se v krajših družabnih pogovorih, čeprav ponavadi ne razume dovolj, da bi se lahko samostojno pogovarjal.

B 1: Govorec se znajde v večini situacij, ki se pogosto pojavljajo na potovanju po deželi, kjer se ta jezik govori. Sposoben se je tudi nepripravljen vključiti v pogovor, povezan s splošnimi temami, temami, ki ga osebno zanimajo, ali takimi, ki se tičejo vsakdanjega življenja (npr. družine, hobijev, dela, potovanj in aktualnih dogodkov).

B 2: Govorec se je sposoben precej tekoče in spontano izražati, tako da se brez večjih težav sporazumeva z rojenimi govorci. Lahko se vključi v razprave o splošnih temah in z utemeljitvami zagovarja svoje stališče.

C 1: Govorec se je sposoben/sposobna tekoče in naravno izražati, ne da bi pri tem preveč očitno iskal primerne izraze. Jezik zna uporabljati učinkovito in prilagodljivo, tako v družabne kot tudi poklicne ali učne namene. Zna natančno izražati svoje misli in poglede ter svoj prispevek spretno povezovati s prispevki drugih.

C 2: Govorec z lahkoto sodeluje v vsakem pogovoru in razpravi. Dobro pozna pogovorni jezik in besedne zveze. Govori tekoče in zna natančno izraziti tudi majhne pomenske odtenke. Če pri sporazumevanju naleti na kakšno težavo, jo zna spretno zaobiti in preoblikovati težavno mesto tako, da sogovorniki to malo verjetno opazijo.

Govorno sporočanje

A 1: Govorec zna uporabljati preproste besedne zveze in povedi, s katerimi lahko opiše, kje živi, in ljudi, ki jih pozna.

A 2: Govorec zna uporabiti vrsto besednih zvez in povedi, s katerimi lahko na preprost način opiše svojo družino in druge ljudi, življenjske pogoje ali svojo izobrazbo in predstavi svojo zaposlitev.

B 1: Govorec zna tvoriti preproste povedi iz besednih zvez, s katerimi lahko opiše svoje izkušnje in dogodke, sanje, želje in ambicije. Na kratko zna razložiti svoje poglede in načrte. Sposoben je pripovedovati zgodbo ali obnoviti vsebino knjige oziroma filma in opisati svoje odzive.

B 2: Govorec zna jasno in natančno opisati mnogo stvari s področij, ki ga zanimajo. Razložiti zna svoj pogled na določen problem in podati prednosti in pomanjkljivosti različnih možnosti.

C 1: Govorec je sposoben jasno in natančno opisati zahtevne vsebine, pri tem smiselno povezati tematske točke, razviti in poudariti posamezne vidike in napraviti ustrezen zaključek.

C 2: Govorec je sposoben jasno in tekoče podajati tudi daljše opise ali razlage. Govoru zna dati logično obliko, ki poslušalca opozarja na pomembna mesta. Slog govorjenja zna prilagoditi situaciji in poslušalcem.

Pisno sporočanje

A 1: Govorec zna pisati kratka, preprosta sporočila na razglednice. Izpolnjevati zna obrazce, ki zahtevajo osebne podatke, npr. vnesti ime, državljanstvo in naslov na hotelski obrazec.

A 2: Govorec zna sestavljati kratka, preprosta obvestila in sporočila, ki se nanašajo na trenutne potrebe. Pisati zna zelo preprosta osebna pisma.

B 1: Govorec zna pisati preprosta, povezana besedila v zvezi s splošnimi temami ali temami s področja osebnega zanimanja. Pisati zna osebna pisma in v njih opisati izkušnje in vtise.

B 2: Govorec zna pisati jasna in natančna besedila v zvezi s številnimi temami in vprašanji, ki ga zanimajo. Pisati zna eseje ali poročila, v katerih mora podati informacije ali zagovarjati oziroma zavračati določena stališča. Pisati zna pisma, v katerih mora poudariti pomen določenih dogodkov in izkušenj.

C 1: Govorec je sposoben tvoriti jasna, slogovno dobra besedila in obširneje izraziti svoja stališča. V pismih, esejih ali poročilih zna natančno razložiti zahtevne vsebine in pri tem primerno poudariti tista dejstva, ki se mu zdijo najpomembnejša. Oblikovati zna različne vrste besedil v prepričljivem in osebnem slogu, primernem za bralca, ki mu je tako besedilo namenjeno.

C 2: Govorec zna tvoriti jasna, tekoča, slogovno primerna besedila. Sestaviti zna zahtevna pisma, poročila in članke v zvezi z zahtevnimi vsebinami, ki morajo imeti logično zgradbo in bralca voditi tako, da dojame pomembne točke. Pisati zna povzetke in kritike strokovnih in literarnih del.